Ljubljana, 11. november 2002 - Po prvih rezultatih včerajšnjih volitev je največ glasov dobil kandidat skupine državljanov France Bučar, sicer predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta. Bučar je dobil nekaj več kot 34 odstotkov glasov, kar pomeni, da se bo moral za izvolitev boriti še v drugem krogu. Bučar je postal glavni favorit za zmago potem, ko se je Janez Drnovšek po mesecih oklevanja le tri dni pred rokom dokončno odpovedal kandidaturi za to mesto, ter se odločil, da bo še naprej vodil vlado. Bučar je v izjavah takoj po objavi rezultatov vzporednega merjenja sicer izražal zadovoljstvo nad prvim mestom, kljub vsemu pa je bilo očitno, da je pričakoval boljši rezultat. Kdo se je uvrstil v drugi krog, v času zaključka redakcije še ni znano. V predvolilnem boju so Bučarju po mnenju mnogih analitikov škodile predvsem njegove izjave, ki jih je dal kot predsednik Slovenskega panevropskega gibanja, češ da je Slovenija moralno obvezana vrniti dolg Ljubljanske banke njenim hrvaškim varčevalcem - kot je znano, vlada zagovarja reševanje tega vprašanja v okviru sukcesije.Bučarjeve izjave so s pridom izkoristili prav vsi kandidati in kandidatka.Predvsem kandidat Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je dosegel praktično nemogoče in postal resen kandidat za uvrstitev v drugi krog, saj je, sodeč po vzporednih volitvah, dosegel kar 12 odstotkov glasov. Le malo bolje sta se odrezala Barbara Brezigar, ki je dosegla 14 odstotkov glasov in France Arhar, ki je dosegel 13 odstotkov. Zaradi možnega enoodstotnega odstopanja pri vzporednem merjenju tako ni mogoče določiti, kateri od omenjenih treh se je uvrstil v drugi krog. Jelinčič je med kampanijo močno poudarjal slovensko suverenost nad celotnim Piranskim zalivom, ter ponovil svojo pobudo za sukcesijo celotnega jugoslovanskega dela Jadranskega morja.S takšnimi stališči je Jelinčič ob (spet) vedno bolj vročem vprašanju Piranskega zaliva in mejnega prehoda Sečovlje pridobil veliko simpatij, tudi na račun Joška Jorasa, ki je na začetku kampanije v javnomnenjskih raziskavah dobival presenetljivih šest odstotkov glasov, ter tako vodil med kandidati »druge lige«. Jelinčič je Jorasa namreč obtožil preračunljivosti,ker naj bi Joras leta 1984 gradbeno dovoljenje za svojo, zdaj že močno kontroverzno hišo dobil na upravni enoti v Bujah, to pa zato, ker je bilau pravna taksa v Bujah nižja kot v Piranu. Barbara Brezigar, ki je bila še dva tedna pred volitvami celo kandidatka za zmago v prvem krogu, se je v drugem delu dokaj neuspešno branila pred obtožbami, da je v primeru Depala vas še v času, ko je bila vodja skupine tožilcev za posebne primere,delovala politično motivirano, ko je zavrgla obtožbe proti vsem vpletenim,vključno s takratnim obrambnim ministrom Janezom Janšo. Janševa in Bajukova stranka sta bili tudi glavni podpornici kandidature Brezigarjeve, čeprav je uradno kandidirala s podpisi državljanov. Prve ocene tako kažejo, da je Brezigarjevo volil predvsem del Janševih socialdemokratov in Bajukove Nove Slovenije. Del volivcev Koalicije Slovenija pa je kljub vsemu podprl Franceta Arharja, ki je še poleti veljal za velikega favorita. Arharju je najbolj škodila afera Vzajemna, čeprav agencija za nadzor nad zavarovalnicami ni odkrila nepravilnosti. Arharju je v predvolilni kampaniji sicer uspelo zadržati trend padanja podpore, saj se je uspešno predstavil kot oče tolarja, poleg tega pa je protikandidate izzival z zelo natančnimi ekonomskimi vprašanji,hkrati pa se je - tako kot vsi kandidati razen Bučarja - zavzel za trdo linijo v pogajanjih s Hrvaško. Arhar je tako predlagal, da bi domnevni dolg Slovenije do Hrvaške obravnavali v luči škode, ki so jo - tako Arhar -utrpeli slovenski lastniki počitniških objektov na Hrvaškem v času od leta1991 do 1995, ko je Hrvaška v te objekte naseljevala begunce. Največje razočaranje je gotovo doživela Združena lista socialnih demokratov, saj je njen kandidat Lev Kreft dosegel le sedem odstotkov glasov. Kreft se je na rezultat odzval filozofsko, saj je dejal, da ni važen rezultat, ampak dejstvo, da ga je dosegel v poštenem in kulturnem boju, ki je bil nadvse gentlemanski in etičen. Predsednik Združene Liste Borut Pahor pa je dejal,da je rezultat sicer precejšnje razočaranje, ki pa ga je omilil dober rezultat stranke na lokalnih volitvah. Kljub temu je bilo neuradno slišati že prve klice k Pahorjevemu odstopu. Opazovalci ocenjujejo, da je velik del glasov Kreftu speljal kandidat DeSUS Anton Bebler, ki je dosegel pet odstotkov glasov. Bebler sicer ni želel dajati izjav (pred volitvami je namreč napovedoval zmago), predsednik stranke Anton Rous pa je dejal, da je rezultat vsekakor uspeh, saj so mobilizirali velik del volilne baze, ki seže zaradi - tako Rous - bioloških razlogov v manjšem številu udeležuje volitev. Ostali kandidati niso dosegli vidnejšega uspeha, med najbolj razočaranimi sta bila gotovo Joško Joras, ki je še na začetku volilne kampanije dosegal relativno visoke odstotke, ter Gorazd Drevenšek, ki je veliko upanja polagal na dobro razvito lokalno mrežo njegove stranke NOVA.Drugi krog volitev bo 24. novembra, volilna udeležba v prvem krogu pa je bila 65- odstotna.

Ljubljana, 11. november 2002- Za analitike včerajšnje volitve predsednika republike niso bile nikakršno presenečenje. Le največji optimisti (ali pesimisti) so verjeli, da bo Janez Drnovšek zmagal že v prvem krogu. Potem, ko je prvi mož vlade in največje stranke z uradno napovedjo kandidature čakal vse do konca in jo dokončno potrdil le tri dni pred skrajnim rokom, je bilo praktično nerealno pričakovati kakršnokoli histerično navdušenje volivcev nad »cincarskim« kandidatom, kakor sta se v predvolilni kampaniji rada izrazila Zmago Jelinčič in France Bučar. Slednji se bo po prvih ocenah z Drnovškom pomeril v drugem krogu. Drnovšek je po rezultatih vzporednih volitev sicer dosegel 42 odstotkov, ter s tem več kot podvojil rezultat najbližjega zasledovalca, Franceta Bučarja, kateremu je močno škodila izjava, da bi morala Slovenija brezpogojno vrniti dolg Ljubljanske banke hrvaškim varčevalcem. Bučar je dobil 20 odstotkov glasov, sledila pa mu je Barbara Brezigar, ki se v moški družbi ni najbolje znašla,saj je dobila le 10 odstotkov glasov, ocenjujejo pa, da se je velika večina njenih potencialnih volivcev raje odločila za Drnovška. Razočarala sta tudi Lev Kreft, kandidat Združene Liste socialnih demokratov, ter France Arhar,ki je sicer kandidiral s podpisi 5000 volivcev, podprla pa ga je tudi SLS.Oba sta dosegla le pet odstotkov, predvsem del članstva ZLSD pa se je že odzval na poraz in začel govoriti o Pahorjevi zamenjavi. Medtem se v vrhu LDS že pripravljajo na ustoličenje novega predsednika vlade. To naj bi po pričakovanjih postal finančni minister Anton Rop, ki pa zelo verjetno ne bo imel popolnoma prostih rok pri oblikovanju svojega kabineta. Pričakovati je,da bo prišlo do nekaterih zamenjav, predvsem je negotova usoda zunanjega ministra Rupla, prav tako pa še ni znano, kdo bo novi finančni minister. Rop naj bi si na tem mestu želel sedanjega ministra za delo Vlada Dimovskega, kipa je član ZLSD in ne LDS, kateri po koalicijski pogodbi pripada to ministrstvo. Nasploh je izid prvega kroga volitev dokaj natančno odrazil siceršnje vzdušje v predvolilni kampaniji, saj se je že zelo zgodaj vzpostavilo razmerje »vsi proti Drnovšku«. Edini, kateremu je uspelo nekako izstopati je bil prav drugouvrščeni Bučar. Izkazalo se je tudi, da je prav podobnost med Drnovškom in Arharjem slednjemu škodovala, saj sta si moža podobna tako v nastopu pred kamero, nejasnostih v njunih odgovorih, poleg tega pa sta oba ekonomista. Ločnica med njima pa se je na njegovo smolo zarisala ravno tam, kjer si je Arhar to najmanj želel: pri pomanjkanju njegovih zunanjepolitičnih izkušenj, namreč. Kljub temu, da je Drnovšek v prvem krogu dosegel veliko prednost, se bodo karte v drugem krogu močno premešale, zato zmagovalca ni moč napovedati, verjetno pa drži predpostavka, da ima Drnovšek nekaj prednosti pred Bučarjem. Pri vsem tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je bil še vedno aktualni predsednik republike Milan Kučan med kampanijo sumljivo tiho. Ali bo Kučan tokrat aktivno posegel v dvoboj Drnovšek - Bučar in končno imenoval svojega favorita? Na ta način bi lahko tehtnico močno nagnil v eno ali v drugo stran. Vprašanje pa je, če si tega želi katerikoli od kandidatov res želi, saj bi se potem (upravičeno) zdelo, da je novega predsednika ustoličil Kučan. Volilna udeležba v prvem krogu volitev je bila sicer 72- odstotna, drugi krog pa bo 24. novembra.

Ljubljana, 11. novembra 2002 - V včerajšnjih volitvah za župane ter člane občinskih in mestnih svetov, ki so sicer potekale v senci prvega kroga predsedniških volitev, je največja poraženka Liberalna demokracija Slovenije. Zgodilo se je tisto, česar so se v stranki potihoma bali. LDS niti v eni občini nima več večine svetnikov - ne relativne, še manj pa absolutne. Tudi županske volitve so bile za LDS katastrofa, saj so bili njihovi kandidati izvoljeni le v treh mestnih občinah - Ljubljani, Novi Gorici in Kranju. Vrh stranke se na rezultate še ni odzval, neuradno pa smo izvedeli, da bodo v stolpnici na Trgu republike 3, kjer ima LDS svoj sedež, luči danes gorele dolgo v noč. Bolj zadovoljni so v Združeni listi socialnih demokratov, kjer so v mnogih občinah povečali število osvojenih svetniških mest, poleg tega pa so bili vsi njihovi dosedanji župani ponovno izvoljeni. V ZLSD so posebej ponosni na ponovno izvolitev Borisa Soviča za mariborskega župana ter Borisa Berganta za župana Jesenic. Združena lista je postala prevladujoča politična sila tudi v vseh treh obalnih občinah. Nesporna zmagovalka lokalnih volitev pa je nedvomno Koalicija Slovenija, ki je, številčno gledano, osvojila največ županskih mest in ima relativno večino v večini občinskih svetov po Sloveniji. Nezadovoljni niso niti v Slovenski ljudski stranki, saj so osvojili ravno dovolj svetniških mest, da bodo lahko sodelovali pri oblikovanju občinskih koalicij. Slednje se bodo seveda oblikovale neodvisno od koalicije na državni ravni, saj na lokalni ravni večinoma prevladajo osebne in ne strankarske simpatije med posameznimi veljaki. Če si je LDS pridobila naslov največje poraženke, potem lahko brez kančka dvoma trdimo tudi, da smo v predvolilni kampaniji dobili tudi največjega bedaka županskih volitev. To je nihče drug kot prosuli kandidat Stranke mladih Slovenije Dominik S. Černjak, ki se je v župansko dirko podal kljub drugačnim nasvetom s strani strankarskih kolegov in neodvisnih opazovalcev. Černjak je v kampaniji sistematično kazal, da ne vidi dlje od lastnega nosu, saj so mu vsi kandidati in kandidatke že v prvem tednu kampanije dokazali, da Ljubljano pestijo dosti večje težave, kot zgolj pomanjkanje mladinskega hotela. Ker pa se predsednik SMS ni pustil prepričati, je nova-stara ljubljanska županja Vika Potočnik na plano privlekla dokumente, ki so dokazali, da bi imel Černjak neposredno materialno korist od gradnje »youth hostla«. Černjak je obtožbe nespretno zanikal, vzporedne volitve pa so pokazale, da Dominik S. ne more računati niti na desetino odstotka glasov.

Prejšnji komentarji